V laboratorijih univerze v ameriški zvezni državi Michigan je znanstvenikom uspelo vzgojiti celice žabjega organizma, ki se ne lepijo na podlago, so sporočili avgusta lani – na veliko začudenje laične javnosti, ki se je spraševala, kaj je vendar smisel takega početja. Žabe zbujajo radovednost znanstvene srenje že dolgo, kajti koža teh dvoživk izloča antimikrobne peptide, snov, zaradi katere so mnogo varnejše pred okužbami kot druge živali, lahko bi celo dejali, da je pravi pravcati antibiotik širokega spektra. Antimikrobni peptidi so prva bojna linija v žabjem obrambnem sistemu, ki mikrobom in virusom preprečujejo, da bi prodrli v organizem. Znanstveniki so si tako prizadevali izrabiti te izjemne lastnosti kožnih izločkov pri izdelavi krem in drugih pripravkov, s katerimi si ljudje zdravijo raznovrstne okužbe. Toda encimi v človeški koži se prilepijo na antimikrobne peptide, zaradi tega pa sicer koristna snov postane nevarna, saj lahko v velikih koncentracijah povzroči zastrupitev, ker uničuje rdeče krvničke. Treba je bilo torej samo odpraviti to nesrečno lepljivost, pa bi dobili novo zdravilno učinkovino, se je domislila skupina biokemikov, ki se je zatekla k teflonu in proučila, zaradi katerih sestavin se hrana na te ponve ne lepi … Zasluga gre fluorinu, ki so ga nemudoma dodali peptidom, s tem pa povečali njihovo stabilnost in zmanjšali reaktivnost. Na kratko: izsledke raziskave bodo izrabili za proizvajanje novih mazil proti kožnim razjedam ali za lajšanje tegob pri diabetesu, nova snov bi utegnila biti učinkovita celo v boju proti bolnišnični okužbi MRSA.