nem vzorcu urina je danes najbolj uporabljena metoda za določanje koncentracije kislin v urinu in predstavlja celotno obremenitev organizma s kislinami. Priporoča se večdnevno merjenje vzorcev seča. Še en pokazatelj kislinsko-bazičnega statusa je določanje koncentracije kalcija v urinu. Poznamo dve praktični metodi ugotavljanja kronične zakisanosti. Stopnjo zakisanosti lahko ugotovimo tako, da kožo na hrbtni strani roke stisnemo v gubo in opazujemo, kdaj se vrne v normalno stanje. Pri močni zakisanosti zaradi zmanjšane prožnosti vezivnega podkožnega tkiva kožna guba ostane nekaj sekund, medtem ko pri normalnem stanju guba takoj izgine. Druga metoda je test po dr. Collierovi, pri katerem izmerimo širino oziroma debelino kožne gube na različnih delih telesa: na hrbtni strani roke, ramenih, na prehodu na vrat, na več mestih na stegnu. Debelost kožne gube je na omenjenih delih telesa različna; na hrbtni strani roke je guba najpogosteje tanka, na nadlahti nekoliko debelejša, na vratnem delu pa je debela in jo je celo težko dvigniti, prav tako je z gubo na koži stegna, kjer je kožna guba pri zakisanosti debela. Pri stiskanju kožne gube je različna tudi čvrstost in občutljivost na bolečino podkožnega tkiva. Čim debelejša je kožna guba in čim trdnejše so gube na različnih predelih telesa, tem hujša je zakisanost telesa. Testi po dr. Collierovi razvrščajo stopnje zakisanosti v štiri kategorije glede na debelost in razširjenost kožnih gub po telesu. Čim hujša je zakisanost, tem bolj je oslabljena sposobnost telesa za izločanje kislin in odpadnih snovi iz telesa in tem večji je delež zakisanosti pri pojavu raznih kroničnih obolenj. In v krvi? Meritve pH reakcije v krvi ravno tako kažejo le trenutno kislinsko-bazično stanje, kar je pomembno pri hudih presnovnih motnjah. Za stanje kislinsko-