Tudi ekipa, ki jo vodi Fred Gage s Salkovega inštituta za biološke znanosti v San Diegu, je ubrala lastno pot. Poškodovane nevrone skuša pripraviti k vse hitrejši rasti. V ta namen uporablja posebne vrste kožnih celic, ki jih genetsko prilagodi, da prideta do izraza faktor rasti nevrotrofin 3 (NT3) in možganski nevrotrofični faktor (BDNF). Videti je, da oba lahko sprožita rast novih vlaken, pomagata pa tudi pri pridelavi mielina -- maščobne opore, ki se ovija okoli živčnih vlaken in preprečuje kratke stike med signali v vlaknih. Philip Horner, vodja skupine, ki se v Gageovih laboratorijih ukvarja s poškodbami hrbtenice, pravi, da je »previdno optimističen« glede dolžine prirasta živčnih vlaken, ki jo je mogoče doseči s to metodo. Priznava pa, da še vedno obstaja vrsta težav, povezanih s preprečevanjem nezaželenega čezmernega delovanja faktorjev rasti, ki lahko vodi do škodljivih in uničujočih odzivov imunskega sistema.