Gregorius se je zdrznil. Moški je bil videti prav tak kot mož takrat v Juri, proti kateremu je igral deset ur, pa na koncu vendarle izgubil. Bilo je na turnirju v Moutierju, nekega mrzlega decembrskega konca tedna, ko se ni nikoli zares zdanilo in se je zdelo, da se hribi bočijo nad krajem kot gorska utrdba. Mož, domačin, ki je francosko govoril kot debilnež, je imel enak štirioglat obraz kot Portugalec tam čez za mizo, enako strniščasto pričesko, kot bi mu jo naredili s kosilnico, enako poševno čelo, enaka štrleča ušesa. Le Portugalčev nos je bil drugačen. Pa tudi pogled. Črn, vranje črn pod košatimi obrvmi, pogled kot pokopališki zid.