Ogleda vredna je lična cerkev sv. Lamberta, prav tako lipa, katere košate veje lepšajo razgled čez podobo padajoče pokrajine; kakor bogat okvir nad sliko. Cerkev je v osnovi gotska, saj se prvič omenja že leta 1313, pozneje pa je bila barokizirana. V njeno bogato kroniko je vpisan tudi božič leta 1990, ko je nacionalna televizija z nje prvič v samostojni Sloveniji prenašala polnočnico. No, Skomarje so res podobne božičnim jaslicam, toliko bolj, kadar so zasnežene. Jedro vasi je blizu. V njem si je vredno ogledati staro Beškovnikovo hišo z imenitno ohranjeno gostilniško opremo, Medvedovo in Potočnikovo gospodarsko poslopje, leseno Jerebovo hišo ... Nekatere hiše so s prenovami izgubile pohorsko identiteto, zares starosveten videz vzbuja le napol lesena napol zidana stavba, tako imenovana Skomarska hiša. Zgrajena je bila leta 1803 in je danes muzej stare pohorske hišne opreme iz tistega časa. Ni več poznosrednjeveška dimnica, ni pa še razvojno naprednejša kmečka hiša s črno kuhinjo. Dimnična tradicija je najbolje ohranjena v veliki kuhinji, ki ima obliko črke L. Vanjo je pomaknjeno ognjišče z veliko dimnično pečjo. Stavba obsega prostorno lapo (vežo), »kujhno, hijšo, štajblc in prešnco«, kjer je bila stiskalnica za sadje. V tej prešnici je sedaj sodobna kuhinja, zraven pa je še rustikalno opremljen prostor za reprezentančne potrebe zreškega podjetja Comet, ki ima hvalevredne zasluge za obnovo te zgodovinske hiše.