Umetniški lesk pod topotajoči- strakten izraz njihovih čustev. rat so nas obiskale Akademija mi kladivi Leski, ki so jih oddajale vdolbi- lepih umetnosti iz Benetk, šola Pripekajoče sonce je na belini ne v kamnito gmoto, so nav- mozaikov iz Spilimberga ter kamnite mase ustvarjalo nena- sezadnje postajali prijaznejši, Lesarska šola iz Nove Gorice. vadne leske. Trdna skala se je čeprav se pasja vročina ni Obdelovali so les in kovine. na trenutke spreminjala v raz- ublažila. Kamniti vzorci so se Letos smo se odločili za dru- Umetnost je življenjsko po beljeno gmoto, ki je od sebe spreminjali pod dleti, pravimi gačno surovino, kamen. S po- slanstvo, ne le modna muha izžarevala peklensko vročino. kirurškimi noži v rokah mla- močjo domačina Zmaga Pose- Tala Lumbar, Gaja Zornada, ge smo navezali stike z lju- Bojan Puklovec in Zoran PozZdelo se je, da razbeljena gmo- dih kiparjev. ta z veseljem vpija vročino Le par metrov stran je vidno bljansko Akademijo in profe- nič. To so imena štirih študensončnih žarkov in se v svoji na zadovoljen in ponosen stal go- sorjem Juretom Smoletom, ki tov ljubljanske Akademije za videz nedolžni belini cinično spod Marjan Breščak, eden od nam je rad priskočil na po- likovno umetnost, ki so se prihihita naravi, bližnjim dreve- glavnih organizatorjev prav moč.” Kiparska dela, ki so bila peljali v Štandrež, da bi sodelosom ter cveticam, ki že dalj ča- posebne kiparske delavnice. izklesana na Jeremitišču med vali na 3. kiparskem srečanju sa v svoji zarumenelosti trpijo “Naša pobuda”, nam je v sen- 20. in 26. junijem, bodo, tako Skultura in s svojimi kamnitimi kipi priv popomogli k manjkanju bivrednotenju stvenega umetnosti v življenjskega naših krajih. vira, vode. RazNa prizorišču beljena gmota žal nismo je kraljevala srečali Zorakot v tipični na Pozniča, kraški pokrajismo pa zato ni, čeprav je imeli več čaKras oddaljen sa za ostale dobrih deset kiparje. V kilometrov (in senci široke sama kamnita utice, ki so jo gmota ni imeorganizatorji la s Krasom nič postavili na skupnega). LeJeremitišču, sk skale pa je le so bloki splitna videz dajal skega belega kamniti masi Gaja Zornada (foto AČ) Bojan Puklovec (foto AČ) Tala Lumbar (foto AČ) marmorja iz tako ostre podneva v dan teze. Kamniti bloki so v dežja žejni ci košate krošnje mogočnega kot ostale umetnine Skulture spreminjali svoj prvotni videz razlagal gospod 2001 iz prejšnjih izvedb, krasi- in končno postali sad umetokolici kraljevali s prav poseb- drevesa nim namenom. Okoli njih so Breščak, “doživlja letos že la Štandrež in bližjo okolico. niškega navdiha teh mladih se namreč sukale človeške po- tretjo reprizo”. Pobuda, ki Gre za veliko pridobitev, ki kiparjev. Vsak od njih doživlja dobe s kladivom in kiparskim nam jo je pojasnjeval sogovo- daje možnost našim ljudem umetnost na različen način, dletom. Mladi umetniki, štu- rec, je umetniška delavnica spoznati nove umetniške toko- združuje pa jih neizmerna ljudenti ljubljanske Akademije za Skultura 2001, prava zvezda ve, ki vejejo med mladimi v bezen do umetnosti in predvlikovno umetnost, so se pod stalnica na nebu kulturnih Sloveniji, Italiji in v tujini. sem intimna potreba po ustplastjo prahu in drobcev, ki je podvigov na Goriškem. Rodila “Pred dvema letoma smo ime- varjanju. popolnoma zakrila večdnevno se je, dokaj logično, leta 2001, li tudi predstavnike severnih Glede na to, da bodo dela nadelovno zagorelost, spopadali ob 1000 letnici prve omembe dežel, Nemčije in Danske. Ze- meščena na “nikogaršnjo s kamnom, a predvsem s svojo Gorice. Takrat se je na Jeremi- lo sem vesel, da je tako pisana zemljo” pri mejnem prehodu domišljijo. Ritmičnemu topo- tišču, kjer se pobuda še danes paleta ljudi spoznala našo real- v Vrtojbi, so študentje svoje kitanju kladiva so namreč sledi- izvaja, zbralo deset kiparjev. S nost ter obmejne kraje, v kate- pe oblikovali tako, da bi čimle minute grobne tišine, ko so svojimi deli niso obogatili sa- rih živimo,” se je že nekoliko bolje upodobili pojem meje. mladenič in mladenke nemo mo rumitarskega zaselka in utrujen, a s še vedno iskrivim Tala Lumbar se je odločila, da strmeli v svoje umetnine in Štandreža, temveč celotno Go- in izraznim pogledom na nas bo kamnitemu bloku izklesala peruti in ga spremenila v feiskali v njih odgovore, ki jim riško. “Letos smo povabili štu- obrnil gospod Breščak. jih ponuja lahko le umetnost. dente ljubljanske akademije, Na prizorišču Skulture 2001, ki niksa. Ker so zanjo vse meje Kamniti bloki so se počasi ker smo želeli zaključiti je bilo omejeno z odprtim brezvezne, ptiči optimalno preoblikovali v dinamične, ži- projekt, ki smo ga začeli pred šotorom, do katerega so imeli simbolizirajo svobodo, kajti le ve podobe: pri nekaterih so bi- dvema letoma,” nam je potek dostop prav vsi obiskovsalci, je ptič lahko leti kamorkoli brez le te podobe konkretne in st- in okoliščine Skulture 2001 bil medtem na vrsti trenutek ovir. “Kamen, s katerim se spovarne figure, pri drugih pa ab- razlagal njen pobudnik. “Tak- pavze za jutranjo kavico. Skrb- padam – nam je razložila Gaja