VESELJE PRI ODARJU Skozi vas vijuga asfaltirana cesta. Na njej se vsako jutro, ko Katka žene krave na pašo, srečujejo krave in avtomobili. Na križišču se začne ilovnata pot, pomendrana od govejih parkljev. Pelje na sončno poseko. Tam, kjer raste sočna trava, se pase govedo ves dan. Muli travo in zelišča. Na pašniku je kamnito korito. Vanj je speljana voda iz izvira. Tu se napaja Šeka, mlada krava. Ko se napije, utrujena od stopicanja in sončne pripeke leže v senco pod košatim orehom in prežvekuje. Breja je. Čaka, da bo povrgla telička. Šeka je iz Odarjevega hleva. Oče Odar je opazil, da se bliža dan, ko bo njegova Šeka dobila mladiča. Že zjutraj ji je v hlevu, kjer ni prepiha, prekril ležišče s svežo slamo. Zraven je postavil pregrado, da med porodom ne bi v Šeko silile druge krave. Dogajanje v hlevu opazujeta tudi bik in vol. Rojevanje se je pričelo. Najprej je pririnila na svet novorojenčkova glava in nato sprednje noge. Potem je pred Šeko padla telica. »Ica je, Ica,« se je razveselil Odar. Novorojenka je zadihala in se začela živahno premikati. Šeka se je nežno sklonila k njej. Videlo se je, da je srečna. Svojo Ico je začela nežno lizati. Z rogom jo je preobrnila in polizala še z druge strani. Ica ni mirovala. Zbirala je moči in se skušala postaviti na noge. Posrečilo se ji je. Poiskala je materino vime. Gosto porodno mleko ji je dalo moč.