Pravzaprav ne mislim napisati nič novega, vse je bilo nekoč že videno in slišano. Pred časom sem prišel v zdravilišče Laško po svoj odmerek razgibavanja. Osupnil sem zaradi podrtih dreves pred zdraviliščem. Zakaj so morala drevesa pasti, sem se spraševal. Ali niso bila tista drevesa dediščina in last nas vseh, predvsem pa Laščanov, del njihovih pljuč, senca za obiskovalce in končno tudi protihrupna zaščita od cestnega prometa in železnice. Zlasti zadnja izkušnja mi je blizu, saj stanujem blizu vojaškega strelišča in vem, kaj so nam pomenili trije košati kostanji, dokler nam jih niso neko dopoldne Kacinovi posekali. Le kje so zastali ljudje iz Zavoda za naravno in kulturno dediščino, zeleni, da niso mogli preprečiti poseka novim, lakomnim lastnikom.