Nihče se ne rodi pesnik, kot se nihče ne rodi košarkar. Za enim in drugim je mnogo truda. Gotovo nekdo prinese s seboj na svet več talenta za določeno področje, a samo to je premalo, kot je premalo le trening. Za presežek je potrebno eno in drugo. Eden izmed razlogov za to, da sem se našla, oziroma da se iščem v svetu poezije, je gotovo v moji naravi, v načinu doživljanja sveta in razmišljanja o njem. Moja pesniška pot se je najbrž začela daleč pred prvo napisano pesmijo. Na robu vasi. V zavetju košatega hrasta, pod katerim sem sanjarila, si izmišljala prijatelje, ko so bili pravi predaleč, se pogovarjala sama s seboj …