glede priseljevanja, kar znatno povečuje število delavcev na črno in smrtnih razpletov podlih poslov prekupčevalcev. Omejevalni predpisi glede neomejenega prometa ljudi pri novih državah članicah so razkrinkali težavo, s katero je EU doživela svojo širitev. Ne smemo pozabiti, da bosta v evropsko družino v kratkem vstopili še Romunija in Bolgarija, kar bo odprlo novo kočljivo poglavje v zvezi z novimi sosednimi državami EU: Ukrajina bo na primer postala področje novega velikega eksodusa. Kako pa v Italiji? Tujcev z urejenim statusom za bivanje je bilo leta 2005 3.035.000. Porast tujega prebivalstva v Italiji si lahko razlagamo s prihodom novih prišlekov in z novimi rojstvi v družinah tu živečih tujcev. Če vzamemo v poštev upad italijanskega prebivalstva in pritisk s strani izhodiščnih držav priseljencev, lahko razmišljamo, da bo število priseljencev poraslo na 300 tisoč oseb letno. Na 10 tujcev je 5 Evropejcev, 2 sta Afričana, 2 Azijca in 1 je Američan. Danes je v Italiji na 10 tujcev en sam priseljenec iz držav EU, ne glede na širitev Unije na 25 članic; leta 1970 pa so bili iz 10 držav članic 4 priseljenci na 10. Tujcev iz Vzhodne Evrope je okrog milijon; med priseljenci iz držav izven EU je največje število Albancev in Ukrajincev; med prišleki iz držav članic pa je največ Poljakov; izmed priseljencev iz držav, ki čakajo na vstop v EU, je največ Romunov (teh je v Italiji sploh največ). Iz Afrike prihaja v Italijo največ Maročanov, iz Azije pa Kitajcev in Filipincev; iz Amerike Perujcev in prebivalcev iz ZDA. Iz Južne Amerike prihaja na Apeninski polotok veliko Argentincev, ki so po rodu Italijani; ti pridejo v Italijo kot turisti, nakar skušajo pridobiti italijansko državljanstvo pod sorodstveno pretvezo, nakar se preselijo v Španijo, kjer je že itak veliko priseljencev iz Južne Amerike. Podatki o nastanitvi priseljencev na italijanskem ozemlju kažejo takole: 59,5% priseljencev živi v severnih deželah države, 27% v srednjih, 13,5% pa v južnih deželah. Veliko priseljencev se zaradi boljših življenjskih razmer nastani izven središčnih okrožij. Večina dovoljenj za bivanje je oddanih za stalno nastanitev, kar pomeni, da je večina priseljencev pri nas zato, da bi se zaposlili. Večina priseljencev – poldrugi milijon je krščanske veroizpovedi (49,1%), 33,2% (to je milijon oseb) je muslimanov, 4,4% pa je pripadnikov vzhodnih verstev. Večina priseljencev je poročenih (52,7), čeprav večkrat njihov zakonec in otroci ostanejo v izhodiščnih državah, da bi se nato ponovno združili v domicilnih. Število prisotnih moških in žensk je skorajda enako: rodnost priseljenih žensk (2-4 otroci) pa je večja od Italijank. Podrobneje: Maročanke imajo povprečno 4 otroke, Poljakinje in Romunke 1,7, ’domačinke’ pa le 1,25! Tuji državljani, ki so leta 2005 imeli skupno