Takšna jalova pogajanja bi bila nesmiselna, če za njimi ne bi tičali pragmatični politični razlogi. Če bi članice Unije poskušale štirim najbolj kočljivim področjem dati konkretno vsebino, bi prišlo do blokade, opozarjajo bruseljski diplomati, kajti nekatere države, ki so pred volitvami, pred temi preizkušnjami ne želijo sprejeti zavezujočih dogovorov. Če pa bi kritična poglavja začeli obravnavati šele tedaj, ko jih bo mogoče skleniti, bi razpravo brez posebne škode lahko odložili kar do oktobra, torej na čas po volitvah v Nemčiji. V obeh primerih bi nekajmesečni prazni tek širitvenega procesa trpko odmeval, predvsem med kandidatkami, kjer bi podpora javnega mnenja padla »nezaslišano nizko«, je slišati v bruseljskih krogih. In zato se je treba pogajati, pa četudi o pogajalskih pozicijah brez vsebine.