In potem je bil tu še nenehen dvom v poštenost Benettonovega moštva oziroma njegovo spoštovanje tehničnih pravil. Leto 1994 je bilo specifično, ker je FIA ukinila že močno razbohotena elektronska pomagala. Konstruktorji so mrzlično iskali načine, kako bi že razvajenim dirkačem kar najbolj olajšali delo, čeprav je bila prav to najbolj kočljiva točka novega pravilnika. Vsi so se seveda držali starega načela, da je dirkalnik, čigar konstruktor se ustavi pet centimetrov pred razmejitveno črto dovoljenega in nedovoljenega, obupno počasen v primerjavi s tistim, ki se ustavi prav na črti ali celo kak milimeter prek nje. Nekateri so imeli v nategovanju pravil nekaj več sreče, drugi manj, vsi pa so sumili drug drugega. Najbolj na očeh je bil seveda Benetton, saj je bil Schumacher kljub Fordovemu osemvaljniku, ki je že veljal za povsem preživel koncept gradnje motorjev, za razred boljši od tekmecev. Moštvo se je znašlo pod drobnogledom inšpektorjev FIA, Schumacherja so dvakrat diskvalificirali in mu prepovedali nastop še na dveh dirkah. Za nameček je na koncu osvojil naslov tako, da je torpediral Damona Hilla. Tako se je rodil Schummel Schumi.