V združenju, ki je organiziralo kampanjo, Wildungove izjave obravnavajo skorajda kot izzivanje in poniževanje Egipčanov. Nadejajo se pozitivnega učinka obravnave teme v javnosti. »To bila lahko pripomoglo k temu, da se bo na koncu pokazalo, da današnja stališča tistih, ki sprejemajo odločitve, niso dolgoročno obstojna,« je pojasnila njihova voditeljica Anja Kuhr. Razlage, da je kipec postal sestavni del »naše kulturne identitete«, zavračajo, omenjajo kolonialno aroganco, izjave, da dama po 3000 letih noče več potovati, so menda bizarne, češ, Nefretete pač nihče ni vprašal, ali si želi na potovanje. Akcijo bodo nadaljevali po drugih nemških mestih, njihov cilj je končati blokado in začeti resne pogovore o tej kočljivi temi. »Ponujamo konstruktivno rešitev – izposojo Nefretete Egiptu,« je odločna Kuhrova. Poleg tega je opozorila, da je Egipt pripravljen popuščati, saj noče več doprsja za vedno, ampak le izposojo. Konservatorski zadržki so po njenem mnenju iz trte zviti. »Nefretete so v zadnjih letih večkrat prevažali po nemškem glavnem mestu, v zadnjih letih iz muzeja v berlinskem Charlottenburgu v Kulturni forum in nato na Muzejski otok ob Spreeju. Iz vsega so naredili velik spektakel.« Tudi v strokovnih krogih po zatrjevanju Kuhrove opozarjajo, da pomisleki konservatorjev niso zadosti močan argument. Primerneje da bi bilo ustanoviti mednarodno komisijo, ki bi lahko zadevo preučila in znanstveno utemeljila.