Pakistan. Hameed Haroon, direktor pakistanskega dnevnega časopisa Dawn, ki izhaja v angleškem jeziku, rad poudarja tradicijo, ki jasno ločuje med novinarskim in menedžerskim delom. Takoj ko je prišel na ta položaj, je zmanjšal delež državne publicitete za 7 odstotkov, da se je osvobodil vsakega poskusa uradnega zastraševanja. Njegova vloga je skrbeti za novinarsko neodvisnost. »Odnosi z oblastmi so bili vedno ena mojih glavnih skrbi,« prizna Ahmad Ali Khan, predsednik uredniškega odbora pri Dawnu. Aktualni režim Perveza Mušarafa je veliko bolj toleranten. Doslej se jim še ni zgodilo, da bi jim rekel, o čem pisati in o čem ne, čeprav vojska kljub vsemu še vedno ostaja tabu, kot tudi vse glede obrambe. Nekateri novinarji so imeli težave pri pridobivanju informacij od vladnih agencij, nekaterim so celo grozili, vendar ima na splošno, za vojaško diktaturo, pakistanski tisk določeno svobodo. Dawn nasprotuje vsem skrajnostim. Je zmeren, liberalen in demokratičen. Do družbenih tem, kot so delo otrok, obramba neprivilegiranih razredov in zavzemanje za konec diskriminacije, ima vedno jasno mnenje. Odgovorni urednik Tahir Mirza priznava, da je religija še vedno kočljiva stvar. Zavzemajo se tudi za nadzor rodnosti in vsesplošno izobrazbo. A hkrati je še vedno konservativen. Distancira se od tabloidnega senzacionalizma in nikoli ne objavlja fotografij žrtev nasilja. Največ prostora zavzemajo pakistanske novice, mednarodnim temam sta posvečeni samo dve strani. Dovolj nazoren je primer poročanja o Iraku, ko je redakcija tja poslala novinarja šele deset dni po padcu Bagdada. Največji problem je, kako najti usposobljene novinarje, ki obvladajo angleščino.