Takoj, ko so končali s požiranjem slin, smo šli v prostor pred umivalnico, ki je sedaj v tem novem letnem času zamenjal letno učilnico, naš letni rov. Kot vedno, smo posedli kar na tla. Kapetan pa nam je kot najbolj nedolžna ovčka rekel, če ima kateri od nas mladih vojakov kaj povedati, naj pove, če se tudi pri nas slučajno, kar je nekajkrat posebej poudaril, dogajajo kakšne nepravilnosti. Seveda ni nihče rekel ne bu ne mu. Pa vendar tudi nobeden ni rekel, da se ne dogajajo. Tako se je kapetan sam znašel v neprijetni in kočljivi situaciji, v nekakšnem patu. Zanj je bilo še posebej neugodno, da so bili, kot vedno, kadar je bil sploh kakšen pogovor glede nas mladih vojakov, ki pa bi jih lahko preštel na prste ene roke, zraven tudi naši trenerji in danes še v posebej polni postavi. Poleg tega je verjetno vsak, tako kot jaz, še vedno slišal besede teh martovcev, če kaj povemo, da nam tako ne bo verjel, da bo verjel njim, češ, da so šest mesecev dlje skupaj in podobne, za nas neugodne stvari. Ko si vse skupaj pretehtal, je bilo logično, da bo vsak, ki je pameten, raje tiho in bo pač že nekako zdržal vse to, tja do pomladi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
končali končati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
požiranjem požiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
slin slina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
šli iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pred pred predlog; orodnik
umivalnico umivalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
novem nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
letnem leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
času čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zamenjal zamenjati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
letno leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
učilnico učilnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
letni leten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
rov rov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Kot kot podredni veznik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
posedli posesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Kapetan kapetan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kot kot podredni veznik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
nedolžna nedolžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ovčka ovčka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
če če podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kateri kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vojakov vojak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
naj naj členek
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
slučajno slučajno splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekajkrat nekajkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
poudaril poudariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
dogajajo dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
nepravilnosti nepravilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Seveda seveda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ne ne členek
bu bu splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
Pa pa priredni veznik
vendar vendar priredni veznik
tudi tudi členek
nobeden nobeden nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
dogajajo dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kapetan kapetan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
znašel znajti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
neprijetni neprijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
kočljivi kočljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
situaciji situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
nekakšnem nekakšen nedoločni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
patu pat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zanj zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
neugodno neugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
sploh sploh členek
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
glede glede predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
mladih mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vojakov vojak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
preštel prešteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; tožilnik
prste prst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ene en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, rodilnik
roke roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zraven zraven splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
trenerji trener samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
v v predlog; mestnik
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
polni poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
postavi postava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Poleg poleg predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
slišal slišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
besede beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
martovcev martovec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
če če podredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
povemo povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjel verjeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjel verjeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
njim on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, orodnik
češ češ členek
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
šest šest glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
mesecev mesec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
dlje daleč splošni prislov; primernik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
podobne podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
neugodne neugoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pretehtal pretehtati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
logično logičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pameten pameten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
raje raje splošni prislov; primernik
tiho tiho splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
že že členek
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
zdržal zdržati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
do do predlog; rodilnik
pomladi pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Umri gušteru
avtor: Boštjan Cvetič