Potem ko so z levjesrčno predstavo še drugič ugnali francoske prvake, se je vsem v Tivoliju odvalil ogromen kamen od srca, od igralcev, klubskega vodstva in navijačev zeleno-belih. V tako kočljivih okoliščinah se pač niso znašli že lep čas. Težko je sicer med seboj primerjati sezone, saj se je tekmovalni ustroj evrolige nenehno spreminjal, toda od sezone 1996/97, ko so Ljubljančani začeli niz uvrstitev med 16 najboljših evropskih moštev, so imeli v enakem času praviloma boljše izhodišče. Po štiri zmage v prvih devetih kolih so resda zbrali tudi v sezonah 1997/98 in 1999/2000, toda tedaj so tudi v 2. krogu evrolige igrala prav vsa moštva, le pomešana v nove skupine. In tudi po preobrazbi elitnega tekmovanja stare celine niso v tolikšni meri razmišljali o golem preživetju. Lani in predlani je Union Olimpija v uvodnih devetih kolih zbrala po 6 zmag in dokončala prvi krog z odličnim izkupičkom 9:5, še leto prej pa celo 7 ob le 2 porazih.