Poleg enakih plač bodo menda pripravniki imeli tudi enake pravice in dolžnosti kot sedanji komisarji; imeli bodo tudi možnost glasovanja, ki pa je v Prodijevi garnituri prej izjema kot pravilo. K dvigu rok se v Breydelu ne zatekajo niti ob nadvse kočljivih odločitvah, med katere gotovo sodi nedavni sklep komisije, da bo na evropskem sodišču pravice (CEJ) v Luksemburgu vložila tožbo proti ministrskemu svetu Unije, ker je ustavil postopek proti Franciji in Nemčiji zaradi previsokega primanjkljaja. »Komisarji niso glasovali, kar pa še ne pomeni, da so bili enakega mnenja,« je vzdušje v ekipi priročno pojasnil tiskovni predstavnik. Kljub načelni enakopravnosti pa komisarji iz pristopnic ob nastopu službe ne bodo dobili portfeljev; te lahko pričakujejo šele jeseni, točneje 1.novembra, ko bo za vajeti poprijela nova garnitura. Če jih bo Prodijev naslednik vzel v moštvo, kar je dokaj verjetno, ni pa dokončno dobljeno. Razen naklonjenosti domače vlade, pa še ta lahko spremeni politično barvo ob morebitnih rokadah, deseterica pripravnikov nima nobenega zagotovila, da se bo »mandatar«, ki ga bodo najvišji državniki 25 članic izbrali na junijskem vrhu v Bruslju, strinjal z izbranci novink. Kajti ne smemo pozabiti, da predsednik komisije lahko zavrne katerega koli kandidata, ki mu ga ponudijo članice. A to je morda zgolj nočna mora, ki bo nekaj mesecev strašila nadobudne evrokrate.