Čeprav so kandidatke zaman upale na določitev natančnejših datumov vstopa že lani v času francoskega predsedovanja EU in jih s precejšnjo gotovostjo pričakovale vsaj prihodnji mesec ob zaključku švedskega predsedovanja, je bilo prav te dni slišati, da je določitev datumov za sprejem posameznih novih članic vprašljiva še celo konec leta, ko se bo izteklo šestmesečno belgijsko predsedovanje. Vse bolj očitno je, da se zna dogovarjanje članic EU o najbolj kočljivih problemih, povezanih s širitvijo (prosti pretok oseb, kmetijstvo in pomoč iz strukturnih skladov), še precej zavleči. Prepiri in izsiljevanja v zvezi s tem se v EU prav zdaj razplamtevajo, zato se Bruslju z odgovarjanjem na milijon dolarjev vredno vprašanje (kot je težavnost določitve datuma vstopa ponazoril veleposlanik EU pri nas) res ne mudi. Povsem drugače velja seveda za kandidatke, ki datume nujno potrebujejo iz čisto praktičnih razlogov (brez natančnejšega datuma članstva vlade kandidatk niti ne morejo več sprejemati dolgoročnejših načrtov, na primer večletnih proračunov), pa tudi svoje državljane bi z jasno določitvijo deadline laže spodbudile k zadnjim nujnim naporom pri prilagajanju EU. Prebivalstvo kandidatk je večnega odlašanja in izmikanja pri datumih oziroma lovljenja vlaka brez voznega reda namreč že precej naveličano.