Sploh pa ne prve dni, ko smo na peščeni plaži v Goi posneli enega najbolj kočljivih prizorov. Med sprehodom po plaži predlaga, da bi se šla kopat, jaz pa rečem, da nisva prinesla kopalk. »Saj jih ne potrebujeva,« odvrne. Te besede si napačno interpretiram kot predlog, da bi se kopala gola. Ko si odvije sari in se požene v vodo, ugotovim, da ima kopalke, jaz pa nimam druge izbire, kot da ji sledim v spodnjih hlačah. Med plavanjem mi jih močni valovi snamejo, tako da moram priti iz vode nag, proti njej, ki že sedi na pesku, zre proti meni in se smeje moji zadregi. Podam ji roko, dvigne se, objameva se in v razvoju najinega odnosa napoči trenutek, ko bi se morala zbližati tudi telesno. Vendar samo stojiva in si zreva v oči, kajti »vmešali so se bogovi, ki menijo, da je prezgodaj za ta korak«.