zem italijanske duhovščine (s škofom Santinom na čelu) položaj naših bogoslovcev še bolj izostril. Po vojni so se primorski duhovniki vendar odločili za Jugoslavijo (90 % jih je bilo za to), čeprav se po letu 1947 niso jasno zavedali, da je bil cilj oblasti v bistvu ločiti Cerkev v Jugoslaviji od Rima. Predavatelj je mnenja, da je posebno naivnost v tem dokazal msgr. Toroš. Pritisk oblasti do Cerkve se je stopnjeval do leta 1953, nato pa so se odnosi, spričo tudi spremenjenih svetovnih okoliščin po Stalinovi smrti, nekoliko normalizirali. Zadnji poseg, ki ga je imela zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, pa je zaobjemal obdobje od konca vojne do 60. let 20. stoletja. Predavateljica je najprej izpostavila zahrbtno politiko, ki jo je nov režim vzpostavil do duhovščine, to je subjekta, ki se je med vojno opredelil za podporo NOB. Posebno protislovno je bilo po mnenju zgodovinarke vedenje administratorja msgr. Foto IG Toroša, ki je celo sodeloval z siljen odstopiti. Nasledila sta mu Udbo in s svojim delovanjem nanajprej Giovanni Sirotti, nato pa sprotoval uradni cerkveni oblasti. Carlo Margotti, ki sta vodila raz- Msgr. Toroš je gotovo pričakoval, narodovalno politiko do Sloven- da bo zaradi pozitivne naveze z cev. Njima pa so se zoperstavili oblastjo Cerkev na Goriškem lažje slovenski duhovniki, ki so delova- delovala kot v ljubljanski škofiji. li za to, da bi se Julijska krajina “Toroš je imel zaradi dobrih odpriključila Kraljevini Jugoslaviji. nosov z oblastjo določene privileSlednja je veliko število slovenskih gije”, je dejala predavateljica. Ko duhovnikov v ta namen tudi me- pa se je administrator zavedal, da sečno financirala. Predavatelj je se ga režim le poslužuje za svoje dalje izpostavil kočljiv položaj, v načrte in da se ne drži danih katerem se je med vojno in po njej obljub (dovolj je omeniti tolminznašla slovenska duhovščina, kaj- ski proces, na katerem so kljub zati po eni strani je bila vezana na gotovilom partijskih kadrov obodpor do marksizma, po drugi se sojeni duhovniki dobili zelo vije zavedala, da bi odklon NOB po- soke zaporne kazni), je msgr. Tomenil zanjo družbeno izolacijo; roš postal odločen nasprotnik jugotovo je tudi nadaljnji iredenti- goslovanske oblasti.