Nenadoma se je začelo pod njegovim oknom nekaj svetlikati, bakla je delala velike in male loke, temna senca je momljala nekakšno melodijo in sopla v rahlem krču, v Lojza je hipoma zasekalo. Kot začaran je stopil na travo, v tistem so ga objele neznankine roke in ga začele stiskati k sebi. Četudi je bila trda tema, je pod črno kapuco opazil gmoto štrenastih las, skrivenčene ustnice in velik, kljukast nos. Coprnica je zoprno zavreščala in se z vso silo vrgla nanj, roke, tople in nežne, so se ga oklenile, imele so neverjetno moč. Po dolgih letih neizživetega hrepenenja je spet začutil mravljince in prijetno omotico, toplota se je razlivala po njegovem telesu, jeza, žalost, srd so kopneli, spet je bil mlad in strasten, odzval se je kot moški. Čarovnica je zavriskala, razprla pelerino in pokazala vso svojo goloto, možak se je zaril v njene prsi, sopel je in medlel, čisto je znorel, položil jo je na tnalo, kjer je običajno sekal drva, in jo naravnost mojstrsko navrtal. Bil je v njej, velikan, ki je še kar rastel, strastno se je zaganjal v njeno vrelo rožo, zibala sta se in uživala drug v drugem, potem sta samo še ječala. Zatresla so se tla, zazvonili so vsi zvonovi, reka je prestopila bregove– takega orgazma pa še ne.