Nič manjša revolucija se ni zgodila na področju naprav, ki nam omogočajo konzumiranje in obdelovanje multimedijskih vsebin. Kar smo še včeraj gledali samo v znanstvenofantastičnih filmih, je danes vsakdanjost − ljudje se sprehajajo naokrog z mobilnimi telefoni, MP3-predvajalniki, dlančniki in drugimi žepnimi spremljevalci, kot da obstajajo že od pamtiveka. Pa čeprav bi še pred slabim desetletjem očarano vzdihnili, če bi taisti gizmo iz žepa potegnil James Bond. Je že tako, da se časi spreminjajo in mi z njimi, nad čimer se današnja tehnofilska mladina in vse bolj tudi njihovi ateji in mame niti najmanj ne pritožujejo. Toda, hočemo ali nočemo, na razvoj tehnologije ima vsekakor še vedno vpliv naša kultura. Naša kultura pasivnega poslušanja in gledanja, v kateri je skrajni napor klepetanje, ki od nas zahteva celo premikanje prstov po tipkovnici. Nič čudnega ni, da je razvoj raznih napravic za predvajanje multimedijskih vsebin dosegel glomazne razsežnosti, medtem ko so rešitve za nekaj mnogo preprostejšega, kot je prikazovanje besedila, nesramno omejene. Časi, ko so si vplivna telesa družbe rada podkurila s kakšnim pisateljem, so k sreči mimo, toda gonja proti širjenju znanja se v ozadju nadaljuje na bolj prefinjen način. Od vzgoje medijev v duhu kulturnega potrošništva do tožarjenja starih mam, prezaposlenih gospodinj in desetletnih deklic zaradi prenašanja avtorsko zaščitenih datotek. Vendar pa nam dandanes, v nasprotju z nesojenimi intelektualci srednjega veka, preostane še kaj več kot samo molitev. Kljub takšnim in drugačnim preprekam se do e-knjig da priti, in v njih se da tudi prav nesramno uživati, če se le malo znajdemo.