Spet drugič sem v isti klavnici odkril pretepanje živali. V ogradi so čakale na zakol in pretepene tulile od bolečin. Oddaljen sem bil kakih 25 m od ograje in klavcem zaklical, da sem jih pripravljen kleče prositi, naj ne mučijo živali. Brezuspešno. Podal sem ovadbo po Zakonu o zaščiti živali Slovenije na tožilstvo v Radovljici. Ko me je tožilka I. K. zagledala, je zbežala v pisarno, zavpila, da že ve, zakaj ne vloži obtožnice, in mi pred nosom zaloputnila vrata. Ob incidentu pred klavnico sem klical policijo. Prišla je hitro, vendar mi policaj B. ni pustil do besede, pojasnila. Ogorčen nisem hotel drugemu policistu dati podatkov, zato sem od sodnice za prekrške Radovljica prejel obsodbo za plačilo 75.000 tolarjev kazni. To je povzetek več strani dolgega pisma očividca S. Ž., ob čemer se vprašujem, kje je veterinar, ki mora nadzirati ravnanje z živalmi. Kaj pravi direktorica VURS, prva dama veterine Vida Čadonič Špelič, k takim masakrom? Sklep: žalostno in nevarno je delo animalistov ni pa to hobby, kot ga hočejo prikazati neozaveščeni.