Njegovo pribežališče je nenadoma postalo utvara. Še tako okorel kriminalist potrebuje nežen kotiček, če naj njegova človečnost preživi. Zanj je bila tak kotiček Billie. Ljubica, mati, prijateljica. Tri mesece prej se jima je rodil Timmy, luč njegovega življenja. Poimenoval ga je po svojem ljubljenem očetu. »Sploh ni moj!« je tulil in ji tiščal pesti pod nos. »Prisežem, prisežem!« je jokala, moledovala za razumevanje, kleče na tleh motelske sobe, z rokama, sklenjenima v molitvi, z obrazom, spačenim od mučnega joka. Toda obrnil se je proč, in nežni kotiček v njem je za vselej otrdel v kamen.