Sobna smreka sicer izginja iz naših stanovanj, saj zelo slabo prenaša centralno ogrevanje oziroma pretople prostore. V takih razmerah se njene veje povesijo in se same od sebe ne dvignejo več. Če se to zgodi, si lahko pomagamo z zvijačo. Če se veje povesijo, smrečico čez noč obesimo z »glavo navzdol«. Pred tem jo dobro zalijemo in zaščitimo lonček, tako da se zemlja ne bo sesipala iz njega. Seveda pa nam nobena zvijača ne bo pomagala, če smreko gojimo v povsem neprimernih razmerah. Zato jo postavimo v hladen prostor, kjer tudi poleti ne bo posebno vroče in kjer zrak ne bo pretirano suh. Poleti lahko stoji tudi zunaj, na hladnem in senčnem mestu. Redno jo zalivajmo, saj sušo zelo slabo prenaša. Sobna smreka zahteva kisel substrat, presajamo pa jo vsakih nekaj let.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Sobna soben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
smreka smreka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sicer sicer členek
izginja izginjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
stanovanj stanovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
centralno centralen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
ogrevanje ogrevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
pretople pretopel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prostore prostor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
takih tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
razmerah razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
njene njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
veje veja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
povesijo povesiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
same sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
ne ne členek
dvignejo dvigniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
več več splošni prislov; primernik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomagamo pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
zvijačo zvijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
veje veti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povesijo povesiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
smrečico smrečica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
čez čez predlog; tožilnik
noč noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
obesimo obesiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
navzdol navzdol splošni prislov; nedoločena stopnja
Pred pred predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
zalijemo zaliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
zaščitimo zaščititi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
lonček lonček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zemlja zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sesipala sesipati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
iz iz predlog; rodilnik
njega on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik
Seveda seveda členek
pa pa priredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
nobena noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
zvijača zvijača samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomagala pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
če če podredni veznik
smreko smreka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
gojimo gojiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
neprimernih neprimeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
razmerah razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Zato zato priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
postavimo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
hladen hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kjer kjer podredni veznik
tudi tudi členek
poleti polet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
vroče vroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kjer kjer podredni veznik
zrak zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pretirano pretirano splošni prislov; nedoločena stopnja
suh suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
stoji stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
zunaj zunaj splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
hladnem hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
senčnem senčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Redno redno splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zalivajmo zalivati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 1. oseba, množina
saj saj priredni veznik
sušo suša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Sobna soben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
smreka smreka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zahteva zahtevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
kisel kisel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
substrat substrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
presajamo presajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pa pa priredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
vsakih vsak celostni zaimek; srednji spol, množina, rodilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
let leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar