Kot je že značilno za Cortesejeve knjige, se v njih rojevajo nove besede, skovanke, izumi, večkrat preprosto iz nuje – kako pa naj bi rekli fermentirani pijači iz celih žitnih zrn, ki jo angleško govoreči svet pozna kot »rejuvelac«. Ni težav – pomladuc! Saj nas vendar pomladi! Pa podobni fermetirani pijači na osnovi kislega kruha, ki jo pijejo Nemci (in je sorodna ruski pijači kvas). Kisluc! In tako gre naprej. Za malo možganske telovadbe in večjo pozornost se gluten spremeni v lepek, pa še kaj bi se našlo. Preprosta, iskriva ustvarjalnost, ki poživlja. Ob tem pa vendarle nekaj pogrešamo. Imenitno bi namreč bilo, če bi knjiga premogla kratek seznam manj znanih postopkov, izdelkov ipd. Resda so vsi nekje (vsaj bežno) opisani, toda avtor se sklicuje nanje tudi, ko še ne vemo, kaj je npr. kisava ali pa boza, tudi sirotke nimamo vsi doma ali pa smo že malo pozabili, kaj to je. Pa abecedno kazalo bi tudi pomagalo. To pa sta tudi edini pripombi na to izjemno zanimivo knjigo.