Nerodno sta se rinila nazaj v sobo, lepa Naomi, ali kako ji je že bilo ime, ga je z dolgimi prsti živčno gladila po obleki gor in dol. Najprej odločno, potem vedno bolj nežno in pohotno. Kar stala sta in se gledala. Sandi se je zibal sem in tja, bil je v transu poželenja. »Če je ne dobim, bom umrl kar tu, sredi sobe,« si je šepetal in je bil o tem, kar je rekel, povsem prepričan. Tudi skozi črno gazelo je švignila elektrika silne pohote in prav nič se ji ni upirala. Hlastno je metala s sebe kose oblačil, no ja, saj ni imela veliko. Vsa naga in lepa je zakričala kot sestradana tigrica in ga z naraščajočo strastjo vrgla na posteljo. Najprej sta se samo grobo mečkala in valjala med rjuhami. Naomi je svoje dolge nohte zarinila v Sandijev hrbet, kar čutil je posneto kožo in krvave sledove, a ga ni nič bolelo. Nasprotno, noro ga je vzburjalo! Njegova sulica se je dvignila v višave, črnka je kričala od ugodja in pobliskavala z očmi, nato se je z vso silovitostjo vrgla nanj. Zibala se je sem in tja, poskakovala po njem, da ga je do konca začutila, vmes si je vročično gnetla kipeče prsi, njene debele ustnice pa so drgetale in postajale vse pohotnejše. Njeni zobje so se nenadoma zajedli v kosmate Sandijeve prsi. Mož je bledel, rital, kričal, sopel, mukoma se je zadrževal, moral je začutiti, videti, s kakšno ihto bo nigrica doživela vrhunec. Bilo je vredno, saj je bil vulkanski izbruh vreden Pompejev, po njem je eksplodiral še sam.