Vse to je razlagal na poti do hleva, kjer je bil Sivc. Poleg krave, bika in teleta. Bik nas je gledal postrani, videti je bil kot kak zloben ulični pretepač, s široko glavo in močnim vratom ter kipečimi mišicami. Vol je bil njegovo pravo nasprotje. Miren, prijazen, radoveden, z manjšo glavo in ne tako očitnimi mišicami. Bik je opozarjal, vol pa vabil. Kakšna razlika zaradi samo enega manjkajočega dela! Ko je teliček star dva do tri mesece, se ga kastrira in iz njega zraste vol, ki se od svojega »obdarjenega« brata ne bi mogel bolj razlikovati po karakterju. Kot noč in dan. Franc je stopil k Sivcu in pokazal volove zobe. Razlagal je, kako po njih oceniš starost, kar je bilo včasih zelo pomembno, ko je še kot fant kupoval vole v Metliki ali Karlovcu, kajti za vzrejo ni bilo ne časa ne hrane. Da ga je čez Gorjance prignal domov, je potreboval okoli deset ur. Vol je moral biti star okrog dve leti, da je že prišel k pameti in je bil dovolj močan, kar je pomenilo, da je imel okoli 600 kilogramov. V starosti okoli šestih let so voli dosegli težo do ene tone, a takrat so bili bolj ali manj zanimivi le še za mesarje. Vol lahko živi deset let, a ga kmetje nikoli niso obdržali toliko časa, največkrat so ga prodali naprej na sever že čez leto ali še prej. Kako težkega (in močnega in ješčega) vola si imel v hlevu, je narekovala velikost posestva in obseg dela. Premočan vol ni bil dovolj izkoriščen, jedel je pa veliko večVolovske sile