Rekla sem ja. Finito. O čemer sanjajo vsi moški - en tlesk prsta je zadoščal. Bil je king size kaliber, popolnoma zaverovan vase. Zanj je bil kozmos še v najlepšem redu. Niti za hip ni omahoval, v postelji je nemudoma prevzel vodstvo. Na zares svojski način. Drsel je po meni kot kača, kot val, sem ter tja. Težko mi je ležal na duši in životu, prekril me je vso, me preplavil kot ocean. Strujanje njegovih fino uglašenih gibov je zapolnilo vsako vbočenje mojega telesa. Morsko dno sem bila, ki se je strmo pelo navzgor, h kipečim penam. Koreni valov so me drgnili, in floro in favno so drgnili, ki sta se bohotili na mojem trebuhu. Iz mene so se začele sipati prozorne meduzice, vir, potok, plaz, dokler se nisem pretvorila vanje, ki so zgostile morje in se polnile z lučjo, se množile, utripale od vročine, se še gostile in postale ocean osebno, ki ni več vedel, kam z vso svojo silno močjo. In to ure dolgo. Počutila sem se tako dobro, mehko in varno spravljena, da sem od tega zaspala. Ko sem zjutraj odprla oči, ni bilo več nikogar. Škoda.