V baskovskih deželah imajo zelo posebne bratovščine txokos, ki so svojevrstna gastronomska druščina, kakršni ne najdemo para nikjer drugje na svetu. Antropologi, etnologi, predvsem pa avtorji kuharskih tekstov so o njej že veliko napisali. Člani bratovščin se redno srečujejo ob večerih; takrat si skuhajo slastne jedi ter nato dolgo v noč uživajo ob hranjenju, pitju, petju in celo plesanju. Ameriški chef de cuisine, Antony Burden, ki ga visoko cenim zaradi zanimivih receptov in še bolj zaradi slastnih knjig, je imel srečo, da je v San Sebastiánu lahko preživel noč z eno od številnih bratovščin. Zato človek res potrebuje srečo, saj je vstop v njihove posvečene prostore le ob zelo redkih priložnostih dovoljen tudi ženskam in častnim gostom. (Zdaj elitne turistične agencije ponujajo večer v izbrani kuharski družbi, tako da z denarjem lahko kupiš tudi njihovo družbo.) Torej, Antony Burden se je večera spominjal takole: "Z Luisom sva skupaj s svojimi sestavinami vstopila v Gaztelubide. Šla sva mimo široke, podolgovate jedilne sobe, zapolnjene z lesenimi mizami in stoli, ter vstopila v ravno prav veliko, profesionalno opremljeno kuhinjo, v kateri je vladala gneča moških v predpasnikih. Možje so se goreče ukvarjali z različnimi individualnimi kuharskimi projekti. Štedilniki so bili povsem zasedeni s kipečimi lonci in cvrčečimi ponvami, medtem ko je nekaj gledalcev v jedilnici in zadaj v garderobi pilo rdeče vino in močen jabolčnik.' Ameriškemu kuharskemu mojstru so takoj zavezali predpasnik, mu dali v eno roko vrč z jabolčnikom, v drugo pa čeber namočenih polenovk in mu tako dovolili pomagati Luisu. Lotila sta se jedi bacalao al pil pil. Pripravljala sta jo po receptu, ki je star vsaj toliko, kot je na tem koncu sveta star lov na polenovke. Burden je polenovke skrbno obrisal, nato jih položil v težko ponev, katere dno je bilo prekrito s segretim olivnim oljem. Ko jih je rahlo popekel na obeh straneh, jih je prestavil v lončeno posodo in prelil še z nekaj kozarcev olivnega olja. Med kuhanjem je posodo rahlo stresal, dokler se ni naravna beljakovina, ki so jo izločile ribe, vezala z oljem, in nastala je gosta, motna emulzija. Na koncu je Luis dodal piperade, priročno mešanico paradižnika, paprike in čebule, zaradi katere je omaka postala rožnate barve.