Ena od krutih možnosti po Arafatovi smrti je torej, da bo razdelitev v palestinskih vrstah postala še očitnejša, zaradi česar bi se obeti za mir lahko še poslabšali. Brezkompromisni islamisti Hamasa, ki je na območju Gaze že zdaj zelo močan, bi utegnili zavzeti stališče, da je s tem ovira manj za odkrit izziv Arafatovemu gibanju Fatah. Na Zahodnem bregu bi utegnilo odnesti pokrovko z že dolgo kipečega lonca, v katerem se bije generacijska bitka med starejšimi ideologi, ki so se na začetku 90. let vrnili domov iz izgnanstva v Tuniziji, in mlajšimi ter bolj pragmatičnimi voditelji, ki so zrasli pod bremenom izraelske okupacije in pripravili prvo intifado. Palestina v vojni s samo seboj bi bila morda še manj sposobna skleniti sporazum z Izraelom, kot ga je zdaj.