Seveda imamo raje lepo vreme, ko nas sonček zvabi iz hiše. Včasih, ko smo živeli v bloku, je bil odhod iz stanovanja pravi projekt. Zdaj pa, ko imamo naravo pred hišo, je že druga pesem. A začelo se nam je dogajati, da se nam nikamor več ni ljubilo. »Kaj bi hodili drugam, ko imamo vse doma?« je bil večkrat izgovor. In čeprav sva z možem zapečkarja, naju neka žilica vendarle velikokrat zvabi ven, malo pogledat »po svetu«. Tako je ta »svežepriseljenska« kriza minila in se prav radi kam odpeljemo. Izbiramo takšne kraje, kjer ni astronomskih vstopnin, kjer kava z rogljičkom ne stane celo premoženje in kjer ne gledajo grdo, če se majhni otroci podijo naokoli. Pozimi ni prav dosti takšnih kotičkov, poleti pa nas vleče v bolj hribovite kraje ali k vodi. Tudi če si malico vzamemo s seboj, saj je v bolj finih restavracijah kosilo za veliko družino prehud strošek.