Zakaj ste se odločili kandidirati za direktorja celjske bolnišnice?Moja kandidatura za direktorja bolnišnice je bila vzpodbujena od zunaj, tako iz bolnišnice kot iz širše okolice, iz gospodarskih sfer. Ni mi žal, da sem kandidiral, saj sem marsikaterega »prijatelja« spoznal šele takrat. Marsikoga pomilujem glede na vlogo, ki jo je odigral, in glede na izrečene besede ter glede na ceno, za katero se je prodal! Ljudje, s katerimi sem sodeloval, so iskali opravičilo, ker me pri kandidaturi niso podprli. Bali so se misli, da so ostali po desetih letih tam, kjer smo končali sodelovanje. To je beda! Posebej zato, ker kljub izgubi dobivamo informacije o poslovnih rezultatih, ne pa o strokovnih uspehih bolnice.