Čedalje pogosteje se oglašajo tudi univerzitetniki, ki kratkomalo ne verjamejo, da dobijo s sedanjim postopkom vrhunske študente. Dr. Janek Musek s Filozofske fakultete vidi problem v tem, da najbolj ustvarjalni dijaki srednje šole in mature navadno ne zapustijo kot superodličnjaki. In kot je pred nedavnim zapisal, "zaradi sedaj veljavnega sistema sprejemanja na študij se najbolj talentiranim in ustvarjalnim potencialom dogaja, da nikakor ne morejo študirati tega, kar jih zanima in kjer so res vrhunski. Superodličnjaki jih zaradi boljšega povprečnega uspeha preprosto zbrišejo s seznamov. Ali imajo zelo motivirani in talentirani, ki jih izrinejo uspešnejši v srednji šoli, sploh še kakšno možnost za vpis v želeni študij? " Motiviranost zaenkrat upoštevamo samo pri umetniških študijih; glasbeno nadarjeni posamezniki se lahko vpišejo na akademijo tudi brez mature. V koordinaciji visokošolskega vpisa razpravljamo o tem, da je lahko nekdo na primer izredno motiviran za biologijo, pa mu tega v sedanjem vpisnem postopku ne priznavamo. Za take posameznike smo že ob letošnjem vpisu uvedli možnost uvrstitve v skupino kandidatov s posebnimi potrebami." Zanje, kot dodaja dr. Breskvarjeva, fakultete nimajo posebej rezerviranih mest. O vsakem od teh kandidatov oziroma njegovi prošnji za vpis se pogovori posebna komisija. In v primeru, ko nekdo izkaže zelo dobre rezultate, denimo v angleščini, pa ne v matematiki in naredi maturo povprečno dobro, mogoče celo slabo, vendar se je v mednarodni forumih izkazal kot nadarjen in motiviran za angleščino, lahko kandidira kot kandidat s posebnimi potrebami. Ta kriterij je bil uveden letos prvič. Seveda pa so pri tem potrebna dokazila in nikakor ni dovolj, da si nekdo samo želi nekaj študirati.