Bistvo naše ustavne ureditve in tudi, kot razumem, večine zahodnoevropskih demokracij je v tem, da so pod enakimi pogoji pristopni sedeži v parlamentu za vse interesne skupine, ki zmorejo zbrati dovolj veliko podporo volivcev in volivk. Mislim, da je to bistvo. Vse ostalo je pa že neke vrste kreiranje in omejevanje pravic, določenih lahko sicer robnih ali pa tudi manj robnih skupin, ki želijo priti v parlament. Popolnoma nesprejemljiv pa je 2. člen. 2. člen dejansko, tak kot je, ne more biti nobeno nagrajevanje. Gospod Kreft, se oproščam, vaša razlaga ne vzdrži nobene trezne presoje, res ne. Kajti stranka, ki kandidira kandidate in zato dobi določena sredstva, lahko ta sredstva ponovno angažira za podporo tem kandidatom, za strokovno podporo, za ponovno volilno kampanjo in je še kako pomembno, kakšna so ta sredstva. Ne moremo reči, da ne bi bili potem poslanci med seboj diskriminirani. Zato, pa tudi zaradi tega, ker je nemogoče različno plačevati glasove volivcev glede na spol, mislim, da je 2. člen kot instrument popolnoma neuporaben.