"Imam že izkušnje. Izvoljen sem bil kot samostojni kandidat, sicer na listi takratne ZSMS, v prvo samostojno slovensko skupščino in moram reči, da sem zelo ponosen na to, da sem sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije in bil izvoljen (sploh pa s takim priimkom). Ko pa se je mandat iztekel, sem izrazil željo, da ne bi več kandidiral, saj sem ugotovil, da je politika vendarle drugačen, samosvoj svet, vsaj kar se tiče parlamentarnega delovanja. Za ob desetih je bila, denimo, sklicana seja zbora združenega dela. Prva točka: sprejem dnevnega reda. Po pol ure prepiranj sem odšel, bil v službi do petih popoldne in se nato vrnil nazaj ravno takrat, ko je bil dnevni red sprejet. Naj mi ne zamerijo, a sedeti tam ves dan se mi je zdelo čista izguba časa, saj sem moral voditi institucijo in početi povsem konkretne stvari. Kandidiranje se mi zdi kot možnost, ki jo človek uresniči takrat, ko pride do prelomne točke v karieri."