Funkcija generalnega direktorja slovenske RTV je verjetno ena najpomembnejših funkcij v državi. Potem ko si je nacionalna televizija zagotovila prisilno naročnino in ko je postalo povsem jasno, da je oglaševanje na njej dovoljeno, prav kadar se komu zljubi, v okviru pravilnikov, seveda, je mogoče ugotoviti, da bi podjetje s tako rednim pritokom denarja lahko vodila ali sanirala celo Fata (nekdanja snažilka pri NK Olimpija). A očitno to ni povsem uspelo Janezu Čadežu, ki je položaj šefa zasedel kot eden najzvestejših prijateljev zdaj že odhajajoče SLS-ove strukture. V času Čadeževega vladanja se RTV ni uspelo izkopati iz afer, trenutno naj bi imela nekaj več kot 30 milijonov nemških mark izgube. Sindikalisti so Čadeža in tudi televizijskega urednika Janeza Lombergarja obtoževali finančnih mahinacij, nesmotrnih nakupov reportažnih avtomobilov, poslov, ki so jih opravljali sorodniki, in podobno. Sam pravi: »Prijavil se bom, saj bi predvsem rad dokončal začeto delo.« Čadež bo torej kandidiral, saj misli, da je slovensko RTV v zadnjih letih vodil dobro in da bi v prihodnosti lahko delal še bolje. Že v začetku so se kandidaturi odrekli »politični« kandidati. Majda Širca, recimo. Ustavile so jo ovire statutarnega tipa, bile so ključne pri tem, da se ni prijavila. »Vprašanje je, koliko je to ustavno, vendar ni časa za preverjanje ustavnosti. Drugače mi ne bi bilo težko opravljati tega dela, saj dobro poznam delovanje in tudi upravljanje tega velikega sistema.« V podobnem položaju se je znašel nekdanji kulturni minister Jožef Školč, saj so ga prav tako onemogočili razpisni pogoj, po katerih kandidat ne sme biti poslanec ali na vodilnem položaju v politični stranki. Še ena članica LDS, ki ni poslanka v parlamentu in so jo omenjali med kandidati, je Darja Lavtižar - Bebler. Sama o kandidaturi ni niti razmišljala. »Govorice so se pojavile najbrž zato, ker sem iz LDS in sem kariero začela kot novinarka na RTV Slovenija.« A kandidati tako blizu LDS bi bili ena sama velika težava. Na Kolodvorski se je veliko govorilo o Češki, o tem, da se lahko stvari ponovijo, da LDS ne bi smela imeti svojega kandidata … Sicer pa smo menda tik pred zasedbo in velikimi demonstracijami. Televizijski novinar in sindikalist Rajko Gerič je za Mag dejal, da bi zasedel prostore: »Jaz bi jih zasedel, ampak dvomim, da je pri nas takšen čustveni naboj znotraj novinarskih vrst, da bi zmogli takšno revolucijo.« Sicer pa je dvomiti, da bi Gerič in sindikalisti ponoreli, če bi postal novi direktor recimo bivši desničarski parlamentarec Sašo Lap, ki je po nekaterih informacijah prav tako vzel prijavne formularje. Sindikalisti bi se verjetno manj pritoževali tudi, če bi uspel preboj Alojzu Krapežu, nekdanjemu obrambnemu ministru. Menda bi bili še najbolj navdušeni nad Igorjem Kaduncem, dosedanjim finančnim direktorjem ustanove, ampak njega skoraj gotovo ne bi podprl svet RTV. Ta bo o novem direktorju odločal 25. januarja ob desetih. Poleg Čadeža in Kadunca naj bi bil med tistimi s TV, ki so razmišljali o kandidaturi, še novinar Aleks Štakul. Ekskluzivno za našo revijo je dejal, da dobro pozna delovanje sistema RTV, saj na TV dela že enaintrideset let. »Bil sem na vseh položajih od novinarja do pomočnika generalnega direktorja. Če bom izvoljen, bom ponudil novo vizijo v skladu z novo ekonomijo v svetu.« Manj vizije ima Milan Bajželj, bivši človek iz hiše, ki zdaj vodi Planiko. Bajželj je bil v igri, vendar se je nazadnje premislil. Ni pa povsem jasno, kaj misli urednik televizijskega informativnega programa Uroš Lipušček. Prejšnji dopisnik iz Združenih držav Amerike nam je odgovoril v jeziku, ki ni povsem običajen za naše govorno območje: »No comment.« Naš odgovor je lahko samo: »No chance, Uroš.« Zakaj? Zato, ker je glavni Čadežev protikandidat Marjan Rekar. Sindikalistom ne bo preveč dišal, ker ga je menda izbrala politika, vendar ima Rekar svoje alibije; tako kot je zdaj blizu liberalno levim opcijam, je bil včasih blizu konservativcem. Vodil je večje in bolj zapletene sisteme Slovenske železnice in SRD, poleg tega ga ni zaslediti v nobeni stranki. Tudi tisti, ki odločajo, so trenutno še najbliže ravno Rekarju. In kaj pravi sam: »Spremembe se bodo razdelile na tri potrebne korake: poslovni, kadrovski, tehnično-tehnološki. Po mojih ocenah zadnja leta niso poslovali pozitivno, saj naj bi bilo, spet po mojih ocenah, od 30 do 35 milijonov mark izgube. Skušal bom postaviti jasna merila spremljanja uspešnosti. Sam sem gospodarstvenik, zato bom imel profesionalen, nestrankarski pristop. Ena izmed mojih vizij za prihodnost je, da bosta radio in TV ustvarjala program in ga posredovala različnim telekomunikacijskim podjetjem, ki bodo skrbela za dostopnost.«