So takšni, ki si želijo, da advokat Bojan ne bi več kandidiral, ker bi si potem upali sami stopiti iz ozadja in se pridružiti tekmi za tron prvega med celjskimi vitezi. In so tudi takšni, ki iskreno upajo, da bo župan ponovno kandidiral, kajti zdi se jim, da boljšega Celje še ni imelo. Ni jih tudi malo, ki z vso negativno energijo v srcu upajo, da se je dinastija Šrot v Celju izpela in bo odnehala. Zato me toliko bolj razveseljuje ta, zdaj že kar »šrotovski« teater o majhni marjetki, drobceni cvetki, kateri trgam lističe in si pojem: »Bo! Ne bo! Bo! Ne bo! Bo! Ne bo! Bo! Ne bo! Bo! Ne bo! Bo! Ne bo!« In živci se parajo še naprej. In Marko Zidanšek ne ve (pravzaprav mi mislimo, da ne ve), ali bo še naprej direktor in podžupan, ali pa bo sestreljen na Kosovsko polje! In Zdene Podlesnik cinca in menca in »nateguje« svoje članice in člane s svojim dolgim napolodločnim NE! In Andreja Rihter še ni bila obelodanjena, četudi Pahor navkljub veliki politični angažiranosti v uresničevanju vladnih reform in prisotnosti na sejah Evropskega parlamenta pridno inavgurira svoje ase iz rokava. Le gospe, ki je že nekaj dosegla v preteklih letih v politiki, še ni v rimski areni celjskega predspopadnega prizorišča.