"Čeprav odkritosrčno prizna, da je bil razvajen otrok, ki je ob vsaki oviri jokal in stokal, bi le stežka sprejeli njegovo samokritiko. Ob vseh neverjetnih težavah in preizkušnjah se je resda pogosto znašel na tleh, a je vselej zmogel v sebi toliko moči, da se je nekako pobral. Navsezadnje je ob vseh boleznih in stresih končal štiri letnike ekonomske šole. Pri tem pa niti sebi niti drugim ni hotel priznati, kako resne so njegove težave z vidom, in to slepilo je moral večkrat drago plačati s kakšno otipljivo buško. Dolgo je nosil očala, potem pa je nekega dne ugotovil, da njegov vid ni brez njih nič slabši, z njimi pa tudi nič boljši in jih je nehal nositi.