Izražanje ljubezni je svojevrstna »znanost«, ki se je učimo vse življenje. V medsebojnih odnosih namreč obstajajo različni čustveni jeziki, s katerimi izražamo ljubezen. Tako dr. Gary Chapman govori o petih različnih jezikih ljubezni, in sicer: besede potrditve, posvečen čas, darila, usluge in dotik. Vsak človek že v otroštvu izoblikuje svoj čustveni vzorec, na podlagi katerega razvije svoj jezik ljubezni. Seveda smo se navajeni izražati v svojem jeziku ljubezni, vendar je v odnosih velikokrat tako, da naš partner, otrok, eden od staršev … ne govori enakega jezika kot mi sami. Za nas je na primer izraz ljubezni skupno preživljanje časa, naš partner pa izraža svojo ljubezen z uslugami. Tako se nam dogaja, da ljubezen izražamo v svojem jeziku, toda sporočilo ne doseže druge osebe. Zato je pomembno, da odkrijemo, kateri jezik ljubezni uporabljamo mi sami in katerega naš partner, otrok, starši … ter se potrudimo izraziti ljubezen v njegovem jeziku. Poglejmo si vsakega od petih jezikov ljubezni malo bolj podrobno.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Izražanje izražanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svojevrstna svojevrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
učimo učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
V v predlog; mestnik
medsebojnih medsebojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
odnosih odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
namreč namreč priredni veznik
obstajajo obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
različni različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
čustveni čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
jeziki jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerimi kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
izražamo izražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dr. dr. okrajšava
Gary Gary samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Chapman Chapman samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
petih pet glavni števnik; besedni zapis, množina, rodilnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
jezikih jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
sicer sicer členek
besede beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
potrditve potrditev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
posvečen posvečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
darila darilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
usluge usluga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
dotik dotik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
že že členek
v v predlog; mestnik
otroštvu otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
izoblikuje izoblikovati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čustveni čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
vzorec vzorec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
na na predlog; mestnik
podlagi podlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
razvije razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Seveda seveda členek
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
navajeni navajen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
izražati izražati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
odnosih odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
partner partner samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
eden eden zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
enakega enak nedoločni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
izraz izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
skupno skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
preživljanje preživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
partner partner samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
izraža izražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
uslugami usluga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
izražamo izražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
toda toda priredni veznik
sporočilo sporočilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
doseže doseči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, tožilnik
osebe oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
odkrijemo odkriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kateri kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
katerega kateri vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
partner partner samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potrudimo potruditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
izraziti izraziti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
njegovem njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik, ednina, moški spol svojine
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Poglejmo pogledati glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
vsakega vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
petih pet glavni števnik; besedni zapis, množina, rodilnik
jezikov jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
podrobno podrobno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Revije
naslov: Vzajemna
avtor: neznani novinar