Kot pravi prim. Jasna Vončina, "se srce lahko odvzame samo mrtvemu človeku, ki smo mu po ugotovljeni možganski smrti umetno vzdrževali organe. Če bi hoteli odvzeti srce živemu darovalcu, bi ga usmrtili. Srce mora biti presajeno v štirih urah. Presajanje srca je vezano na visokostrokovni center, torej presaditve ne bi mogli opraviti neopaženo. Enako velja za jetra: odvzamemo jih lahko le mrtvemu človeku, vendar jih pod določenimi pogoji pred presaditvijo lahko hranimo 12 do 16 ur. Vsaditev prav tako lahko poteka le v visokostrokovnih centrih. Del jeter za presaditev se pod določenimi pogoji lahko vzame živemu darovalcu, vendar tak poseg zahteva še večjo strokovno usposobljenost ekipe kot odvzem celih jeter. Kar zadeva ledvice, se pod določenimi pogoji živemu darovalcu lahko odvzame ena od dveh ledvic, vendar je ledvica organ, ki za preživetje in delovanje zahteva največjo stopnjo tkivne skladnosti. Preden bi tako ledvico lahko presadili, moramo ugotoviti tip tkiva in stopnjo tkivne skladnosti darovalca in prejemnika. Preiskave so zelo drage, ledvica brez vnaprej opravljenih preiskav tkivne skladnosti pa nima nobene vrednosti."