Odzivni čas se lahko poslabša tudi pri majhni alkoholni ravni zaradi vpliva drugih snovi. Najpogostejši medsebojni vplivi alkohola z zdravili se pojavijo, če ga pijemo ob jemanju zdravil, ki tudi zavrejo osrednji živčni sestav. Ta postane še bolj zavrt in sposobnost voziti ali upravljati stroje še bolj spridi in postane nevarna. Zdravila, ki niso skladna z alkoholom, so med antihistaminiki, analgetiki, antidepresivi, zdravili zoper kašelj, prehlad in gripo, uspavali in pomirjevali, antipsihotiki, zdravili proti slabosti med vožnjo in številnimi drugimi. Ob zdravilu verapamil postane alkohol škodljivejši, njegova krvna raven pa lahko že ob skromnem uživanju preseže tisto, ki je pravno dopustna za vožnjo in upravljanje strojev. Nepredvidljive so posledice po pitju alkohola pri jemanju peroralnih antikoagulansov, zdravil proti krvnim strdkom. Kronični alkoholiki postanejo odporni za običajni odmerek zdravil, ki zavrejo osrednji živčni sestav. Ker je manjši odziv na splošne anestetike, je tem bolnikom treba prilagoditi narkozo. Nevšečnosti se pojavijo tudi pri pogosto uporabljenih zdravilih, ki se dobijo brez recepta. Alkohol skupaj z aspirinom in drugimi nesteroidnimi antirevmatiki povzroči želodčne krvavitve; analgetik in antipiretik paracetamol pa ob alkoholu okvari jetra. Pričanje o zdravilski nezdružljivosti alkohola gotovo ni izčrpano. A že glede na povedano se je pri kratkotrajnem zdravljenju z zdravili najbolje odreči alkoholu; pri dolgotrajnem zdravljenju pa sezimo po njem šele po predhodnem posvetu in premisleku. Prometna ovira Ker alkohol ovira varno vožnjo, je v skoraj v vseh državah na svetu predpisana največja dovoljena alkoholna raven v krvi. Od države do države se razlikuje, od ohlapnega enega promila (g/kg) do popolne prepovedi. Tu je treba poudariti, da neželeni učinki niso odvisni od predpisa, ampak od alkoholne ravni, nekatere snovi pa lahko okrepijo neželene alkoholne učinke in zvečajo škodo. Poleg tega alkoholna raven v krvi ni odvisna le od količine popitega alkohola. Po pitju na prazen želodec bolj poraste, manj pa se povzpne pri zelo težkem pivcu. Jetra predelajo v uri največ enoto alkohola, zato po prenehanju pitja ta v krvi le počasi upade. Različna količina alkoholnih pijač vsebuje enoto alkohola glede na različno alkoholno vsebnost v pijači. Na splošno so ženske manjše od moških in imajo sorazmerno več maščevja, kjer se alkohol slabo topi. Premorejo tudi manj telesnih tekočin in v trebušni steni je na voljo manj encima za alkoholno presnovo, zato bodo imele ob enakem odmerku alkohola približno pol večjo alkoholno raven v krvi kot enako težki moški. Odziv na različno alkoholno raven v krvi po zaužitem alkoholu. Enoto alkohola imajo, denimo, trije decilitri piva s 3 do 4 % alkohola; deciliter vina z 11 % alkohola; pol decilitra martinija s 17 do 20 % alkohola ali četrt decilitra žganja s 37 do 40 % alkohola.