Zdaj se je izkazalo, da ni tako; več mesecev so deževala podjetniška poročila o zmanjšanih dobičkih in opozorilih o težjih razmerah prihodnjega poslovanja. Na borzi v devetdesetih letih tako zelo priljubljena teorija o »new brave economy«, ki naj bi jo označevala nekakšna idealna kombinacija zmerne rasti BDP, nizke inflacije, nizke brezposelnosti in stalne rasti podjetniških dobičkov, je šla skoraj ne smetišče zgodovine. Amerika se zdaj bori, da ne bi po lanski kratkotrajni recesiji v bližnji prihodnosti zdrsnila še v naslednjo. Nič bolje ni v Evropi. Še večjih padcev kot v ZDA so bili do konca septembra deležni nekateri zelo pomembni delniški indeksi na stari celini. Medtem ko je bil londonski FT-SE 100 na ravni izgube Dow Jones, pa sta pariški CAC 40 in frankfurtski Dax 40 beležila kar 40- in 43-odstotno nazadovanje. Nemci so denimo objavili, da zapirajo svoj trg visokotehnoloških delnic (Neuer Markt), ki je bil ustanovljen v času izjemnega razcvet interneta, pa je v zadnjih dveh letih in pol izgubil skoraj vso vrednost. Zelo nizko so vrednotene delnice evropskih telekomunikacijskih družb (Deutsche Telecom in France Telecom). Te družbe so v posebej hudih težavah in dolgovih in skupaj z bankami in zavarovalnicami, ki so prav tako v krizi, predstavljajo večjo udeležbo v borznih indeksih, kot to velja za podobne družbe v ZDA. V tem primeru je po svoje dobro, da v Evropi ljudje (še) nimajo toliko denarja v delnicah, kot v Ameriki. Ob le pičli evropski gospodarski rasti in dejstvu, da je Japonska skoraj že desetletje v recesiji, se tudi najvišji finančni politiki bojijo svetovne krize. Mednarodni denarni sklad, ki sicer doživlja vse hujše kritike, je na svojem jesenskem zasedanju v Washingtonu tri največje svetovne gospodarske lokomotive pozval, da naj storijo vse za povrnitev zaupanja vlagateljev.