LJUBLJANA Prejšnje oktobrske dni nas je razveseljevalo lepo in sončno jesensko vreme. Severozahodnih vetrov ni bilo, zato ni deževalo, zapihal tudi ni vzhodnik, zato nas tudi sneg ni pobelil. Vse to smo namreč napovedovali, če bi se pojavili omenjeni vetrovi. Bolj suho kot mokro vreme pa nas verjetno čaka tudi naslednje novembrske dni, izjema je lahko začetek meseca.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
LJUBLJANA LJUBLJANA samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Prejšnje prejšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
oktobrske oktobrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razveseljevalo razveseljevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
lepo lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
sončno sončno splošni prislov; nedoločena stopnja
jesensko jesensko splošni prislov; nedoločena stopnja
vreme vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Severozahodnih severozahoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
vetrov veter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
deževalo deževati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
zapihal zapihati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
vzhodnik vzhodnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
tudi tudi členek
sneg sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pobelil pobeliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
napovedovali napovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pojavili pojaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
omenjeni omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vetrovi veter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Bolj bolj splošni prislov; primernik
suho suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
mokro moker splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
vreme vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
naslednje naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
novembrske novembrski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dni dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
izjema izjema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
začetek začetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
meseca mesec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar