In tretjič, hrušč in trušč sta bila zagnana le ob poseganju tujega kapitala po velikih in najlepših ribah v slovenskih vodah oziroma blue chipih, drugje pa ne; na primer glede tujega prevzema čedne, male Krekove banke. Glede tega smo neverjetno evropsko oziroma EU-jevsko in kaj malo tranzicijsko obarvani. Vsaj če upoštevamo presojo našega znanega ekonomista dr. Franja Štiblarja, kot jo je pred dnevi na jesenskem srečanju nazorno obrazložil dvesto slovenskim menedžerkam in menedžerjem v Termah Čatež. Članice EU imajo po njegovih ugotovitvah večino najpomembnejših gospodarskih družb, bank in zavarovalnic v rokah domačega kapitala (od dvetretjinske do stoodstotne domače lastnine), tranzicijske države pa so jo večinoma razprodale tujcem; razen deloma v podjetniškem sektorju, kjer so nekatere največje firme tudi velika krizna žarišča, ki tujcev ne zanimajo kaj veliko. Z dvema tretjinama lastništva največjih bank, s še povsem domačimi velikimi zavarovalnicami in z okoli sedmimi desetinami deleža domačega kapitala v največjih firmah je Slovenija zelo evropsko urejena. Za nadaljnji premišljeni strateški razvoj vsekakor bolj spodbudno kot v drugih tranzicijskih državah.