V skladu z nitratno smernico EU bo treba ob vstopu v EU obremenitev za njive zmanjšati na 170 kg dušika/ha, kar bo le za njivske površine pomenilo 2,5 GVŽ ali celo 2 GVŽ/ha (1 GVŽ je 500 kg žive teže živine). Zdaj predpisanih vrednosti ne presežemo, če redimo 3 GVŽ/ha govedi ali 2 GVŽ/ha prašičev ali perutnine. Po uredbi mora kmetija, ki ima presežke gnojevke ali hlevskega gnoja, zagotoviti, da jih odda drugim kmetijam, jih predela in proda ali na drug predpisan način odstrani s kmetije. Posebej je omejeno polivanje gnojevke. To je prepovedano na tleh, nasičenih z vodo, če so tla prekrita s snežno odejo ali zmrznjena, na velikih strminah, na vodnih območjih ter na zemljiščih brez zelene odeje (njivah), in sicer od 15. novembra do 15. februarja. Prepoved je utemeljena s tem, da v tem času vegetacija miruje in ni nobene potrebe po gnojenju. Zemljišča je smiselno gnojiti takrat, ko rastline hranila res potrebujejo, in gnojenje prilagoditi potrebam rastlin po hranilih. Pri tem upoštevamo pričakovano količino in kakovost pridelka, razpoložljive količine hranil v tleh, stopnjo kislosti tal, količino humusa v tleh, pridelovalne razmere, prejšnji posevek … Za preprečevanje izgub rastlinskih hranil je najboljši ukrep zagotovitev pokritosti obdelovalnih površin prek celega leta. V ta namen posejemo dosevke, ki izrabijo dušik, ki ga glavni posevek ni porabil. Nevarnost izpiranja dušika je v naših vremenskih razmerah z obilico padavin zelo velika. Gnojenje z dušikom moramo zato prilagoditi potrebam posevkov in odmerek porazdeliti na več obrokov. Po žetvi, v jeseni ali zgodaj pozimi na zemljiščih v prahi ni dopustno gnojenje z dušikom. Izjema je trošenje hlevskega gnoja ali komposta za jesensko oranje. Gnojevko enakomerno porazdelimo po površini ter čimprej zadelamo, da je izhlapevanje amoniaka čim manjše. Ko polivamo gnojevko po travnikih, zmanjšamo izhlapevanje, če jo polivamo pri nižjih temperaturah (zjutraj, zvečer), v oblačnem vremenu, v brezveterju ter z redčenjem z vodo.