Čeprav le kakšen kilometer stran od glavnih prometnih poti, včasih pa še manj, tam najdemo svoj mir in prostor. Prostor, kjer se z Mojco in Vitom v miru prepustimo rahlim vetričem, da nas odnesejo daleč stran od ponorelega sveta, ter toplim sončnim žarkom, ki otopijo naše čute. Ko je Pivka polna, občudujemo lesketajoča se jezera, ki se kot niz biserov vlečejo vzdolž nje od Zagorja pa tja do Postojne, poleti, ko ni vode niti v strugi, leno ležimo v zlato porjaveli travi in si pripovedujemo zgodbe o velikanih, škratih, čarovnicah … Takrat odkrivamo požiralnike na Cerniškem polju in iščemo zaklade v Rakovem Škocjanu, ko pa se jesensko deževje spet umiri in zalije skrivnostni podzemni svet, se preselimo na Planinsko polje.