Podobno vpliva kri tudi na ljudi, seveda le presna, izjemen učinek pa naj bi imela človeška, čeprav se nekateri zaklinjajo tudi na živalsko. Sveža je zaradi hitrega strjevanja zelo težko dostopna, zato je največ srkajo mesarji, ki jo imajo tako rekoč vedno pri roki. Neki moj prijatelj, zaposlen v klavnici spodaj ob sotočju obeh Sor, se mi je pogosto hvalil, da jo na dan rukne vsaj litrček. Ha, se je važil, in prav zato sem tak dec, in se pri tem trepljal po res mogočnem balonastem vampu. Čeprav je brez vsakega dvoma v njej neznansko užival, pa me je opozoril tudi na nekaj neprijetnih spremljajočih pojavov. Najneprijetnejši so različni kožni tvori, turi in gnojni mozolji, ki pričnejo vznikati kot gobe v jesenskem dežju, ali nekakšni podobni sluzavo meseni izrastki kar po vsem telesu. Prav tako po njej zelo smrdljivo in zatohlo serješ in prdiš, popolnoma črn drek pa se s tako ihtavostjo nalima na školjko, da ga le s težavo zdrgneš dol. Opozoril pa me je še na neko mentalno hibo, ki se pojavi po daljšem zauživanju, saj pridobiš neznanski strah pred lastno krvjo. Zato baje vsi mesarji pri zdravniku, ko jim je vzame zgolj vzorec za raziskave, enostavno kar padejo naokrog in prav zaradi tega mesarjev med krvodajalci skoraj ni. Kar pa se tiče okusnosti, naj bi prednjačila telečja, sledila pa prašičja. Izredno okusna je tudi konjska, vendar se moraš nanjo privaditi in je namenjena predvsem bolj svetovljanskim okusom, najbolj zdrava pa naj bi bila kozja, a jo večina zaradi nenavadnega ostrega priokusa zelo težko prenaša.