Glede na sanacijski program naj bi Selško dolino uredili tako, kot je bila urejena pred jesenskimi poplavami. »To za nas ni dovolj! Država naj bi samo načrt poplavne zaščite pripravljala več kot tri leta. Do takrat Železnikov lahko sploh ne bo več. Nujna je ureditev vseh treh jezov na Sori in zagotovitev pretočnosti vode,« je v skrbeh Žaberl. Podobno meni tudi predsednik Krajevne skupnosti Železniki Martin Pintar: »V sanacijskem programu je na področju ureditve vodotokov veliko nejasnosti. Delajo se projekti, namesto da bi hitro očistili strugo. Znižanje Dermotovega jezu za poldrugi meter je nesprejemljivo, saj bodo naredili še eno drčo – kot pri zgornjem jezu. Iz predhodnega programa naj bi bilo za ta jez namenjenih 220.000 evrov. Zanima nas, kam je šel denar, smešno bi bilo, če le za projekte. V sanacijskem programu je za ta jez predviden milijon evrov, kar je ogromno denarja, nihče pa ne ve, za kaj natančno in kdaj bo porabljen. Država dela po svoje, mi pa se bojimo, da bomo spet odrinjeni. Tudi glede terminskega načrta gradnje lokalne infrastrukture je precej nejasnosti. Slabo je, če bo osrednji del Železnikov prišel na vrsto šele čez leto ali dve. Tako je denimo s pokopališčem. Obnova je predvidena prihodnje leto, kar je prepozno,« ugotavlja Martin Pintar. Krajanka in odvetnica Marija Konjar pa je opozorila še na to, da v sanacijskem programu sploh ni denarja za zgornji, Dolenčev jez. »Tega je treba takoj postaviti nazaj, saj nas le takšen lahko brani pred podivjano vodo. Ogromno denarja naj bi šlo za rekonstrukcijo Dermotovega jezu, pa bi bilo bolje, če bi takoj začeli dela na zgornjem jezu,« je povedala Konjarjeva, ki opozarja tudi na transparentnost razdelitve denarja posameznikom za obnovo poplavljenih hiš in stanovanj. »Zahtevali bomo, da ljudje dobijo obljubljeno 40-odstotno povračilo stroškov zaradi nastale škode, bojim pa se, da bo ta denar po svoje porabila kar država sama.«