Prva kmetija z zaščitnim znakom ERNTE (znamka združenja za ekološko pridelavo Avstrije), ki smo jo obiskali in do katere nas je vodil kmetijski svetovalec g. Martin Gosch, leži na 400 m n.v. v občini Stainz in je poljedelsko-sadjarske usmeritve. Meri 14 ha, od tega pridelujejo na 8 ha žita, na 2-3 ha buče golice, del njiv pa je vedno v prahi. Imajo 0,4 ha velik nasad malin sorte autumn please, ki jo imenujejo tudi jesenski žegen, saj rodi od julija do prvih jesenskih slan. Na grebenih posebnega kislega komposta iz lesnega drobirja (uporaba šote na prostem kot neobnovljivega vira v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena) imajo nasad ameriških borovnic bluecrop, ki ga z 0,4 ha nameravajo razširiti na 1 ha. Na vprašanje, kako tržijo svoje pridelke in koliko se je to spremenilo ob vstopu Avstrije leta 1995 v EU, sta lastnika kmetije, gospod in gospa Haas, odgovorila, da kmetija s konvencionalno pridelavo prav gotovo ne bi preživela. Ker pa so leta 1994 začeli s preusmerjanjem, bili 1997 priznani kot ekološka kmetija in ker prejemajo direktna plačila iz različnih naslovov (8000 9000 ATS/ha njiv), dosegajo le malo nižje pridelke kot v konvencionalni pridelavi (pšenice pridelajo 4 6 t/ha, jagodičevja 10 t/ha). Ker praviloma dosegajo tudi višje cene (cena ekološko pridelane pšenice je za tretjino višja), se njihov položaj ni spremenil (rekla bi, da se je prav gotovo izboljšal). Pridelke prodajo na domu, presežke jagodičevja pa predelajo v sokove, marmelade in žganja. Gnojijo s kompostom (400 m3 letno) iz bližnje kompostarne, ki smo si jo tudi ogledali in je bila zgrajena 1991. leta z denarjem iz deželnega projekta ter v sodelovanju s kmetijsko šolo. Za polnjenje kompostarne s kapaciteto 500 ton surovega materiala imajo izvirno ekološko rešitev: tam zbirajo organske odpadke iz celotne občine Stainz (150 ton na leto), 80 ton prispevajo organski odpadki treh pokopališč, 80 ton pa zberejo grmovja, vejevja in trave (zaradi vsebnosti težkih kovin ne trave, ki raste ob cestah). Surov material zbirajo na posebnem prostoru z nadstreškom in asfaltirano podlago. Sokove iz kupa zbirajo v posebnih jamah in gredo nato skozi čistilno napravo. Material, ki gre v kompostiranje, zmešajo iz 30% gospodinjskih odpadkov, 60% trave in 10% prsti. Po dveh tednih material premešajo, nato štiri tedne pustijo, ga prezračijo, naložijo v vrste, pokrijejo in pustijo ležati dva tedna. V surovem kompostu je mikrobiološka razgradnja burna. Temperatura se dvigne do 60 stopinj Celzija, zato ga dvakrat na mesec s traktorskim priključkom premečejo in premešajo. Po devetnajstih tednih od prvega mešanja materiala je kompost zrel, temno rjave (ne črne) barve, prijetnega vonja in odlične strukture, pred uporabo ga je treba le še presejati. Mehanizacija na kompostarni je last kmetije. Do uporabe pridelanega komposta imajo tudi izključno pravico in ga, ker je to dejavnost na kmetiji, ne smejo prodajati (za prodajo bi morali biti registrirani kot obrtniki). Kljub temu, da imajo organski material zastonj in odvoz gospodinjskih odpadkov plačan, jih predvsem zaradi drage mehanizacije (boben za presejanje komposta stane 1 milijon AST), kubični meter komposta stane 200 AST. Kontrolo na sami kmetiji in na kompostarni opravlja več kontrolnih služb, stroške pa krijejo sami. Povedali so nam tudi malo skrivnost, kako ubraniti jagodičevje pred plesnimi (fungicidi niso dovoljeni). Receptura je naslednja: del komposta zmešajo s sedmimi deli vode, pustijo 10 15 dni, večkrat premešajo in precedijo, precedek razredčijo z desetimi deli vode in z dobljenim kompostnim pripravkom, ki deluje preventivno krepi rastline - nasade vsak teden škropijo.